© Ars organi Sloveniae | info@orgle.si | Orgle Slovenije

PREDOGLED

Stran bo do sv. Cecilije delovala testno.
Hvala za razumevanje






Verjamemo, da imate ljubitelji lepega na knjižnih policah že mnogo knjig o tem čudovitem glasbilu. Vendar je knjiga Orgle Slovenije nekaj zelo posebnega. Predvsem bi radi izpostavili pet točk, ki jih boste pri drugih knjigah zelo redko srečali.

Prvič. V knjigi Orgle Slovenije so opisani vsi tovrstni inštrumenti v državi. Dejansko boste o vsakih orglah, ki stojijo v Republiki Sloveniji, spoznali podatke o lokaciji, izdelovalcih, pomembnejših dogodkih in uporabi, poleg tega pa so na kratko opisane in prikazana s fotografijo.

Drugič. Knjiga je slovenska, a opazili boste, da so vsi podatki - z izjemo delov opisa - povsem razumljivi mednarodni javnosti. Uvodna poglavja, Zgodovina in Pregled, ki jih spremljajo bogate grafične upodobitve, so v knjigi tudi v angleškem jeziku, kmalu pa bodo na spletni strani orgle.si na voljo tudi prevodi v nekatere druge jezike.

Tretjič. Fotografije so posnete v perspektivi obraza, ki jo pri orglah zaradi njihove namestitve v prostoru le zelo redko izkusimo. S podobo pročelja v pravokotnem pogledu in naravni svetlobi bodo slike nedvomno služile tudi študijskim in raziskovalnim namenom.

Četrtič. Zemljevid krajev, osebno kazalo in legende smo ločili v posebno tiskano prilogo. S tem smo želeli raziskovalcem olajšati pregledovanje in analize; knjiga na 700 straneh namreč tehta skoraj 3 kilograme.

Petič. Besedilo se prepleta s QR kodami. Očitno je namreč, da elektronski pripomočki postajajo stalni spremljevalci raziskovalnega in umetniškega dela, nenazadnje vsakdanjega življenja. S pomočjo QR povezave se vsebina klasične in dragocene knjige mreži v prihodnost digitalnega in multimedijskega prostora.

V knjigi sta sicer dve skupini QR kod, s katerimi boste lahko dostopali do dodatnih vsebin in napredne možnosti pregledovanja obstoječih podatkov in dejstev. Male QR kode so natisnjene ob vsakih orglah posebej in nas vodijo do spletnih dodatnih vsebin vsakega glasbila posebej. Zaenkrat je na spletu na voljo interaktivni zemljevid in izhodiščni viri podatkov. V bližnji prihodnosti bodo izvedene še povezave na digitalne knjižnice, zvoke, glasbo in druge multimedijske vsebine, če za orgle obstajajo. Večje QR kode nas vodijo do spletnih kazal, ki tehnoloćko pomembno nadgrajujejo njihove tiskane različice: interaktivni zemljevid ter seznama oseb in virov, po katerih lahko iščemo in jih razvrščamo. Z drigitalnim pristopom se učinkovitost raziskave bistveno poveča.

Končno, oba avtorja, najprej priznani univerzitetni profesor Edo Škulj, z njim pa Jurij Dobravec kot fotograf in poznavalec podatkovnih sistemov, svoja destletja dela žileta deliti s slovensko in mednoarodno javnostjo in tako prispevati svoj delež k Evropskemu letu kulturne dediščine. Verjameva, da bogata vsebina in inovativna oblika knjige z izjemnimi možnostmi spletnih strani spaja orgelsko preteklost v svetlo orgelsko prihodnost.










1094 orgel



VSE orgle v Sloveniji
1094 zapisov in fotografij
1000+ dispozicij
500+ let
zgodovina in statistika

700+ strani

83€*


Naslednja javna predstavitev bo

v soboto 24.11. popoldne
na Dnevu SCG 2018 v Ljubljani.

VABLJENI!


Naročila in informacije
info@orgle.si

ali osebno pri soavtorju na 031|684|916

PRELISTAJ KNJIGO



*Knjige zaradi visokih marž in nizke končne cene žal ne moremo prodajati v knjigarnah. Za dodatna pojasnila preberite
VPRAŠANJA in ODGOVORE
z javnih predstavitev.





























STOPIMO KORAK NAZAJ in začnimo slovensko orgelsko zgodovino z izzivom o možni povezanosti svete Cecilije in svetega Hieronima.

Rimska devica in mučenka Cecilija je živela v tretjem stoletju in velja za zavetnico glasbe, predvsem cerkvene. Veliki cerkveni učitelj in prevajalec Svetega pisma Hieronim je bil rojen sredi četrtega stoletja v Stridonu, na meji tedanjih pokrajin Dalmacije in Panonije, ki je tekla čez območje sedanje Slovenije.

Večina današnjih podob svetnico prikazuje kot glasbenico ob orglah. Po slovenskih cerkvah so najpogostejše slike na cerkvenih stropih ali stenah. Neredko jo vidimo tudi v rezbariji na orgelskem pročelju ali v korni ograji. V paru s kraljem Davidom krasi prenekatero ohranjeno krilo orgelskih vrat.

Vendar je njena zgodba drugačna. Ni zapisano, da bi orgle igrala, ampak ravno nasprotno: na svoji poroki orgel ni hotela niti poslušati. Nauk o odklanjanju orgel je izhajal iz dejstva, da so takšna glasbila poganski Rimljani uporabljali na svojih zabavah.

O prepovedi orgel je nekaj kasneje pisal sveti Hieronim. V enem od svojih pisem je glede devic navedel zapoved surda sit ad organa, torej, da so morale molčati, kadar so orgle igrale. Cecilija, ki je želela krščanska načela dosledno spoštovati in tako Boga častiti le s čisto dušo, je zvestobo plačala z življenjem. Obglavili so jo.

Povezanost Cecilije in orgel nas torej nekoliko preseneča.

Cenjenemu Hieronimu so nekateri zgodovinarji pripisovali tudi besedilo z naslovom De diversis generibus musicorum, v prevodu O različnih vrstah glasbil. Najstarejši ohranjen prepis je iz 9 stol. V njem sta omenjeni dve vrsti orgel. Najprej portativ ali prenosne orgle, ki so jih uporabljali Izraelci, ko so ob reki Babilon objokovali svojo usodo. Potem pa še druge, dosti večje orgle, ki se jim pripisuje, da so v zvoku in moči večje od vseh ostalih glasbil: »Iz dveh slonovih kož sešita vreča in 12 kovaških mehov vodi zrak skozi 12 zračnih cevi, ki povzročijo velik hrup kakor grom tako, da se nedvomno sliši tisoč korakov naokrog in še več. Tako se godi pri Hebrejcih z orglami, o katerih je dokazano, da se slišijo od Jeruzalema do Oljske gore in še dalj.« Sveti mož je orgle sicer navedel kot primerjavo, pri kateri dve sešiti koži pomenita združitev Stare in Nove zaveze Svetega pisma, dvanajst kovaških mehov očake in preroke, dvanajst zračnih cevi pa oznanjevanje apostolov. A zapis je bil očitno zadosti natančen, da so Hieronimove orgle kasneje tudi ilustrirali.7 Vsekakor pa besedilo kaže, da je pisatelj občudoval mogočne zmožnosti glasbila, ki se je v naslednjih stoletjih tako zelo uveljavilo.



Bi smeli biti na Slovenskem nekoliko drzni in domnevati, da so spisi velikega rojaka naših prednikov, svetega Hieronima, navdihnili razmišljanja o svetnici Ceciliji in njenih orglah? In se je potem odklanjanje po srečnem naključju obrnilo v navdušenje, zaradi katerega Cecilijo od sredine 15. stoletja dalje upodabljajo ob orglah?

VEČ ZGODOVINE






ORGLE SLOVENIJE
dr. Edo Škulj, Jurij Dobravec
izdala Društvo Jarina Bohinj & Dobravec d.o.o. Radovljica
2018

© Ars organi Sloveniae
info@orgle.si